Kvark u
| Sestava: | osnovni delec |
| Statistika: | fermionska |
| Skupina: | kvark |
| Generacija: | prva |
| Interakcija: | močna, elektromagnetna, šibka, |
| Simbol(i): | |
| Antidelec: | antikvark u |
| Predpostavil: | Murray Gell-Mann (1964), George Zweig (1964) |
| Odkril: | SLAC (1968) |
| Masa: | 1,7 – 3,3 MeV/c2 [1] |
| Električni naboj: | 2/3 e0 |
| Spin: | ½ |
| Šibki izospin: | levosučni: + 1/2, desnosučni: 0 |
| Šibki hipernaboj: | levosučni: +1/3, desnosučni: +4/3 |
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka ) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji). Je najlažji izmed vseh kvarkov. Ima električni naboj enak +2/3 in maso 1,5 do 3,3 MeV/c2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark u. Skupaj s kvarkom d tvori nukleone (proton in nevtron). Tretja komponenta izospina in šibkega izospina je enaka +1/2. Barionsko število je 1/3. Leptonsko število, čudnost, čar, dno in vrh so enaki 0. Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.
Zgradba nukleonov
[uredi | uredi kodo]Nukleona (proton in nevtron) sta zgrajena iz treh kvarkov. Na spodnjih dveh slikah je prikazana zgradba protona in nevtrona iz kvarkov.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Obstoj kvarkov sta neodvisno napovedala že v letu 1961 ameriški fizik Murray Gell-Mann [2] (rojen 1929) in izraelski fizik Yuval Ne'eman (1925 – 2006) [3]. Hadrone sta razporedila v skupine po metodi, ki je danes znana kot osemkratna pot, to je simetrija SU(3) v okviru okusne simetrije. Leta 1964 sta Gell-Mann[4] in ameriški fizik George Zweig (rojen 1937) [5][6] neodvisno predlagala kvarkovski model, v katerega sta takrat vključila samo kvarke u, d in s [7].
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ K. Nakamura et al. (Particle Data Group) (2010). »PDGLive Particle Summary 'Quarks (u, d, s, c, b, t, b', t', Free)'« (PDF). Particle Data Group. Pridobljeno 11. avgusta 2010.
- ↑
M. Gell-Mann (2000) [1964]. »The Eightfold Way: A theory of strong interaction symmetry«. V M. Gell-Manm, Y. Ne'emann (ur.). The Eightfold Way. Westview Press. str. 11. ISBN 0-7382-0299-1.
Original: M. Gell-Mann (1961), »The Eightfold Way: A theory of strong interaction symmetry«, Synchroton Laboratory Report CTSL-20, California Institute of Technology - ↑
Y. Ne'emann (2000) [1964]. »Derivation of strong interactions from gauge invariance«. V M. Gell-Manm, Y. Ne'emann (ur.). The Eightfold Way. Westview Press. ISBN 0-7382-0299-1.
Original Y. Ne'emann (1961). »Derivation of strong interactions from gauge invariance«. Nuclear Physics. Vol. 26. str. 222. doi:10.1016/0029-5582(61)90134-1. - ↑ M. Gell-Mann (1964). »A Schematic Model of Baryons and Mesons«. Physics Letters. Vol. 8, št. 3. str. 214–215. doi:10.1016/S0031-9163(64)92001-3.
- ↑ G. Zweig (1964). »An SU(3) Model for Strong Interaction Symmetry and its Breaking«. CERN Report No.8181/Th 8419.
- ↑ G. Zweig (1964). »An SU(3) Model for Strong Interaction Symmetry and its Breaking: II«. CERN Report No.8419/Th 8412.
- ↑ B. Carithers, P. Grannis (1995). »Discovery of the Top Quark« (PDF). Beam Line. Vol. 25, št. 3. SLAC. str. 4–16. Pridobljeno 23. septembra 2008.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Kvark u na Hyperphysics (angleško)
