Navara
Navara | |
|---|---|
.jpg) | |
 Zastava  Grb | |
| Himna: Gorteen Ereserkia / Himno de las Cortes "Himna dvorov" | |
.svg) Lega Navare v Španiji | |
| Koordinati: 42°49′N 1°39′W / 42.817°N 1.650°W | |
| Država | Španija |
| glavno mesto | Pamplona |
| Upravljanje | |
| • Predsednik | María Chivite |
| Površina | |
| • Skupno | 10.391 km2 |
| Rang | 11. v Španiji |
| [1] | |
| Prebivalstvo (2024)[2] | |
| • Skupno | 678.333 |
| • Rang | 15. v Španiji |
| • Gostota | 65 preb./km2 |
| • Percent | 1,4% |
| Demonim | Navarro/a Nafartar (baskovščina) |
| GDP | |
| • Skupaj | €25,041 mrd (2023) |
| • Per capita | €37.088 (2023) |
| ISO 3166-2 | ES-NA |
| uradni jeziki | španščina (baskovščina je souradni jezik na baskovsko govorečih območjih) |
| Statut | 16. avgust 1982 |
| HDI (2022) | 0,928[4] very high · 3. |
| Spletna stran | www |
Navara (špansko Navarra [naˈβara] ; baskovsko Nafarroa [nafaro.a]), uradno Statutarna skupnost Navara, (špansko Comunidad Foral de Navarra [komuniˈðað foˈɾal de naˈβara]; baskovsko Nafarroako Foru Komunitatea [nafaro.ako foɾu komunitate.a]) je celinska fuero avtonomna skupnost in provinca v severni Španiji, ki meji na baskovsko avtonomno skupnost La Rioja in Aragonija v Španiji ter Novo Akvitanijo v Franciji. Glavno mesto je Pamplona (baskovsko Iruña). Današnja skupnost predstavlja večino ozemlja srednjeveške kraljevine Navarra, dolgoletnega pirenejskega kraljestva, ki je zasedalo ozemlja na obeh straneh zahodnih Pirenejev, njegov najsevernejši del, Spodnja Navara, pa je v jugozahodnem kotu Francije.
Navara leži v prehodnem območju med zeleno kantabrijsko obalo in polsušnimi notranjimi območji, zato se njene pokrajine po regiji zelo razlikujejo. Zaradi prehodnega območja je podnebje zelo spremenljivo, poletja so mešanica hladnejših obdobij in vročinskih valov, zime pa so za to zemljepisno širino mile. Baskovski nacionalisti menijo, da je Navara ena od zgodovinskih baskovskih provinc: njene baskovske značilnosti so opazne na severu, na južnem obrobju pa praktično odsotne. Najbolj znan dogodek v Navari je letni festival San Fermín, ki poteka julija v Pamploni. Kljub temu so navarski nacionalisti drugega mnenja, da je Navara poseben narod, ki ni španski, niti baskovski.[5]
Toponimija
[uredi | uredi kodo]Prva dokumentirana uporaba imena, ki spominja na Navarra, Nafarroa ali Naparroa, je sklicevanje na navarros v Eginhardovi kroniki iz začetka 9. stoletja, ki opisuje podvige svetega rimskega cesarja Karla Velikega in njegov vdor na reko Ebro.[6] Ime nabarros se pojavlja tudi v drugih kraljevih frankovskih analih. Obstajata dve predlagani etimologiji za ime.
- Baskovsko nabar (sklanjana absolutna ednina nabarra): 'rjavkast', 'večbarven' (tj. v nasprotju z zelenimi goratimi deželami severno od prvotne grofije Navara).
- Baskovsko naba (ali špansko nava): 'dolina', 'ravnina' + baskovsko herri ('ljudje', 'dežela').
Jezikoslovec Joan Coromines meni, da je naba jezikovno del širšega vaskonskega ali akvitanskega jezikovnega substrata in ne baskovščine kot take.
Uradno ime v baskovščini je Nafarroa, pogosto pa se pojavlja tudi oblika Nafarroa Garaia ('Zgornja Navarra'), včasih zaradi iredentističnih razlogov, večinoma pa za razlikovanje province od sosednje Spodnje Navarre.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Antika
[uredi | uredi kodo]Pred in med Rimskim cesarstvom so Vaskoni naseljevali južna pobočja Pirenejev, vključno z območjem, ki je sčasoma postalo Navarra. Na goratem severu so se Vaskoni izognili obsežni rimski naselbini, razen nekaterih obalnih območij – na primer Oiasso (v današnji Gipuzkoi) – in bolj ravnih območij na jugu, Calagurris (v današnji La Rioji), ki so bila primerna za obsežno rimsko kmetijstvo – vinograde, oljke in pridelke pšenice. Ni dokazov o bitkah ali splošnem sovraštvu med Rimljani in Baski, saj so imeli iste sovražnike.[7]
Kraljevina Navarra
[uredi | uredi kodo]Niti Vizigoti niti Franki si območja niso nikoli popolnoma podjarmili. Vaskoni (ki so kasneje postali Baski) so do 7. stoletja našega štetja asimilirali sosednja plemena, kot so Suessetani z območja, znanega danes kot Aragonija, ter Karistiji, Varduli in Avtrigoni, verjetno keltskega izvora, ki so naseljevali območje današnje Baskije. Vaskoni so leta 778 v bitki pri prelazu Roncevaux premagali frankovsko vojsko.
Po bitki pri prelazu Roncevaux (824) je bil baskovski poglavar Iñigo Arista izvoljen za kralja Pamplone, ki ga je podpiral muladi Banu Qasi iz Tudela, s čimer je bilo ustanovljeno baskovsko kraljestvo, ki se je kasneje imenovalo Navarra.[8] To kraljestvo je doseglo svoj vrhunec med vladavino Sanča III., ki je obsegalo večino krščanskih kraljestev južno od Pirenejev in celo kratkotrajno oblast nad Gaskonjo (v začetku 11. stoletja).