Alija del Infantado

Alija del Infantado Alixa
Občina
Zastava Grb
Alija del Infantado Lega v Španiji
Koordinati: 42°08′28″N 5°50′12″W
Država	Španija
Avtonomna skupnost	Kastilija in Leon
provinca	Leon
comarca	Alija
Upravljanje
• Župan	José María Sánchez Córdoba (Ljudska stranka)
Površina
• Skupno	52,31 km2
Nadm. višina	734 m
Prebivalstvo  (1. januar 2025)
• Skupno	554
• Gostota	11 preb./km2
Spletna stran	www.aytoalijadelinfantado.es

Alija del Infantado, do leta 1960 Alija de los Melones (leonsko Alixa) je municipio (občina) v Kastiliji in Leonu, v provinci Leon, na severozahodnem delu Španije. Nahaja se na južnem delu province, na meji province Zamora, približno 61 km od Leóna, ki je prestolnica istoimenske province in približno 118 km od Valladolida, ki je prestolnica avtonomne skupnosti. Na zahodu meji na San Esteban de Nogales, na severu na Quintano del Marco, na severovzhodu na Valcabado del Páramo in na vzhodu na Pozuelo del Páramo. V Zamori meji na jugozahodu na Alcubillo de Nogales in Arrabalde, na jugu na Villaferrueño in na jugovzhodu na Coomonte.

Zgodovina

Čeprav še ni bilo arheoloških izkopavanj v okolici, vendar predpostavijo, da so bili prisotni v današnji Aliji Kelti, Vizigoti in Arabci. Rimljani so zgradili verjetno mesto ob tukajšnji vojaški in trgovinski cesti ter most nad reko Órbigo. Alija je bila prvič omenjena v 10. stoletju. V času vladarstva Garcíe in Ordoñuja II. je ponovno osvojila ozemlje kraljevina Leon od Arabcev.

1170 so ustanovili samostan v Nogalesu, ki mu je daroval Alijo Alfonz X. Kastiljski. Alija je do 1834 pripadala provinci Zamori, nato so jo priključili k Leonu.

V španski vojni za neodvisnost so Angleži 29. decembra 1808 streljali s topovi rimljanski most Vizana in Alijo ter so zažgali stari grad. 1. januarja 1809 je Napoleon Bonaparte osebno vodi francoske vojske, ki so se tukaj borile.

Geografija

Občina se nahaja na ravnini. Njena zahodna meja je gora Becares (895m ). Ima dve glavni reki Órbigo (leonsko Órbigu) in Jamuz. Podnebje je zmerno.

Gospodarstvo

Nekoč je gospodarstvo temeljilo na kmetijstvu in živinoreji. Danes je živinoreja povsem nehala, medtem ko kmetijstvo propada. Nekaj praznih hiš koristijo za vikend.

Kultura

Cerkev sv. Verisima je bila zgrajena v 13. stoletju, a sedanjo obliko je dobila v 16. stoletju. Cerkev sv. Štefana so zgradili v 15. stoletju. Do 1896 je bila župnijska cerkev.

V 13. stoletju so zgradili grad, v katerem je ohranjena tudi palača Ponces iz istega stoletja. Nekoč tu je bilo središče občine Alija.

V okolici so viri zdravilne vode.

V Aliji imajo pustno navado keltskega izvora, ki se imenuje Jurru. Tokrat zažgajo obešeno lutko, da prepodijo hude duhove in demone.

• 
  Cerkev sv. Štefana
• 
  Cerkev sv. Verisima
• 
  Grad
• 
  Pustni liki, ki predstavijo demona Jurru