Pojdi na vsebino

Manca Košir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Manca Košir
Portret
Rojstvo5. marec 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})
Maribor
Smrt2. maj 2024({{padleft:2024|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1] (76 let)
Ljubljana
Državljanstvo Slovenija
Alma materPedagoška fakulteta v Ljubljani
Fakulteta za družbene vede
Filozofska fakulteta v Zagrebu
Poklicnovinarka, političarka, sociologinja, filmska igralka, filologinja, publicistka, igralka
OtrociTina Košir
Ladeja Godina Košir

Manca Košir, slovenska filologinja, novinarka, sociologinja, publicistka, kolumnistka, javna intelektualka, univerzitetna profesorica, filmska igralka in fotomodel, * 5. marec 1948, Maribor, † 2. maj 2024, Ljubljana.

V mladosti je nastopila v več filmih. Je avtorica številnih novinarskih prispevkov, poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov[2] in knjig. Med prvimi v Sloveniji je sistematično obdelala novinarske zvrsti. Je avtorica učbenikov. V okviru leposlovja so pisma njena najpogostejša zvrst.

Bila je članica slovenskega mednarodnega centra PEN, Bralnega društva Slovenije in Slovenskega komunikološkega društva. Od ustanovitve 1982 je bila članica uredništva Nove revije.[3]

Kot novinarka je med drugim delala pri tedniku ITD (1973—1976), Teleksu (1979—1980) in Mladini, kjer je začela delati leta 1970.

Bila je registrirana sodelavka Službe državne varnosti s kodnim imenom Karpo.[4]

Študij

[uredi | uredi kodo]

Leta 1969 je na Pedagoški akademiji v Ljubljani diplomirala iz matematike in fizike, leta 1975 pa na FSPN iz novinarstva in prejela univerzitetno Prešernovo priznanje. Leta 1979 je magistrirala iz socioloških znanosti, leta 1983/84 pa je bila kot doktorand na študijskem izpopolnjevanju na münchenski univerzi – Institut für Kommunikationswissenschaft, ki ga je zaključila s predavanjem Ansätze zur Theorie der journalistischen Darstellungsformen. Leta 1987 je na Filozofski fakulteti v Zagrebu doktorirala na področju filoloških znanosti.

Delo

[uredi | uredi kodo]

Filmska igralka in model

[uredi | uredi kodo]

Poklicno kariero je začela kot svobodna filmska igralka in model. Za vlogo Janice v hrvaškem filmu Breza je leta 1967 prejela nagrado za najboljšega jugoslovanskega filmskega debitanta. Pred tem je igrala v TV drami Pravljica na podstrešju.[5][3][6] Nastopila je še v okrog 30 filmih: Sreča na vrvici, To so gadi, Ko pride lev, na Hrvaškem pa je v seriji Marija igrala drugo glavno žensko vlogo.

Leta 1970 se je pojavila v tiskanem oglasu za čevlje Peko.[7]

Profesura

[uredi | uredi kodo]

Od konca leta 1980 do upokojitve 2005 bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, sprva kot asistentka,[3] od 1993 pa je imela naziv izredna profesorica novinarstva.[8] Njena področja so bila novinarsko sporočanje, vzgoja za medije ter novinarska etika. Vrsto let je bila predstojnica katedre za novinarstvo.[3]

Aktivizem

[uredi | uredi kodo]

V začetku 80. letih je protestirala proti izrinjanju slovenščine iz javnega življenja, ko so zaradi zmanjševanja stroškov želeli ukiniti slovenske podnapise na RTV in prevzemati programe, podnaslovljene v srbohrvaščini.[9]

Konec 90. let dvajsetega stoletja je skupaj z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir. Po upokojitvi leta 2005 je dejavna pri Hospicu, društvu za pomoč umirajočim in njihovim svojcem, postala je glasnica Krilc, tj. obdarovanja v humanitarne namene in ambasadorka šolskih ekovrtov.

1. oktobra 2011 je postala predsednica Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije.[10] Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidirala na listi Stranke za trajnostni razvoj Slovenije.

Na evropskih volitvah 2024 bi morala kandidirati na osmem mestu liste stranke VESNA, a volitev ni dočakala. Pred tem jo je stranka VESNA razglasila tudi za častno članico stranke.[11][12]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Imela je dve hčeri, Ladejo Godina Košir (s filmskim režiserjem Karpom Godino) in Tino Košir (z zobozdravnikom Martelom Zupanom) ter tri vnuke.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
  • Intervju u savremenoj slovenačkoj štampi, celotna številka revije Informisanje u praksi, Beograd, 1975, številka 10
  • Kultura kot pot k svobodi, Ljubljana: Komunist 1983
  • Mladi novinar, Ljubljana: Mladinska knjiga 1987 (Levstikova nagrada)
  • Nastavki za teorijo novinarskih vrst, Ljubljana: Državna založba Slovenije 1988
  • Ženska pisma, Ljubljana: Založba Mihelač 1991, dopolnjen ponatis Ljubljana: REA komunikacije 1997
  • Moški, ženske, Ljubljana:Založba Mihelač 1993
  • Uredila zbornik Otrok in mediji, Ljubljana: ZPMS 1995
  • S soavtorjem R. Ranflom Vzgoja za medije, Ljubljana: DZS 1996
  • Z Dušanom Jovanovićem Moški, ženska. Pisma. Ljubljana: Cankarjeva založba 2000. Ponatis v Žepnicah, Mladinska knjiga 2007
  • Surovi čas medijev, Ljubljana: Založba FDV 2003
  • Beremo z Manco Košir, Ljubljana: PLANET GV 2006
  • Pogovori: kronologija duha, Ljubljana: UMco 2007
  • Moška pisma, Ljubljana: Mladinska knjiga 2007
  • Otoki svetlobe, Ljubljana: Vale-Novak 2008
  • Objemi srca,  Ljubljana: Vale-Novak 2009
  • Drugačna razmerja, Ljubljana: Mladinska knjiga 2010
  • Žareti upanje, Maribor: Založba Pivec 2011
  • Čas za modrost, Nova Gorica: Založba Eno, 2013
  • Darovi minevanja, Ljubljana: Mladinska knjiga 2015. Ponatis v Žepnicah, Mladinska knjiga 2020 in še en ponatis 2021
  • Človeška ljubezen, Ljubljana: Mladinska knjiga 2017. Ponatis v Žepnicah, Mladinska knjiga 2018
  • Iz trebuha in neba, Ljubljana: Grafični atelje Zenit 2018
  • Srčnice/Herzblätter (prevod Ivana Kampuš), Celovec: Mohorjeva založba 2020
  • Nagovori tišine, Ljubljana: Mladinska knjiga 2022 (sedma knjiga epistol)
  • Iz neba do dna (pesmi), Ljubljana: Grafični atelje Zenit 2023
  • Manj je mene, bolj sem Jaz (iz njenih avtoreflektivnih odlomkov sestavil in povezal Žiga Valetič), 2025
  • Metulji vedo za moč besede: čitanka izbranih esejev, kolumn, spremnih besed, člankov in zapisov o knjigah, Ljubljana: Mladinska knjiga 2026 (urednik in avtor dodatnega besedila Žiga Valetič)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-in-publicistka-manca-kosir/706968
  2. ↑ Jutri Manca Košir, str. 22, 29. januar 2009, Primorski dnevnik, letnik 65, številka 24
  3. 1 2 3 4 Jutri Manca Košir, str. 22, 29. januar 2009, Primorski dnevnik, letnik 65, številka 24
  4. ↑ Omerza, Igor (2019–2025). Temna stran dela. Ljubljana.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija brez založnika (povezava) Vzdrževanje CS1: zapis datuma (povezava)
  5. ↑ Lazarević, S. (september 1967). »Manca Košir (19), "Breza": Postaću profesorka koja će đacima razbiti strah od matematike (1967)«. Yugopapir. Ilustrirovana Politika. Pridobljeno 25. avgusta 2020.
  6. ↑ Dekle kakor breza, l. 23, št. 37, str. 50, 19. september 1967
  7. ↑ Tovariš, 29. december 1970, št. 52, l. 26
  8. ↑ Izbor intervjujev Mance Košir, str. 12, Gaberc, Slavko (7. marec 2008), Primorski dnevnik, letnik 64, številka 57
  9. ↑ Naravna stališča, str. 7, 28. januar 1982, Tednik (Ptuj), letnik 35, številka 4
  10. ↑ »Hanžek na čelu stranke, Koširjeva predsednica gibanja«. siol.net. 1. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2011. Pridobljeno 25. avgusta 2020.
  11. ↑ »Vesna predstavila kandidate: na listi tudi znana publicistka in profesorica«. n1info.si. Pridobljeno 8. maja 2024.
  12. ↑ »VESNA ob svetovnem dnevu Zemlje vložila kandidatno listo za evropske volitve«. vesnazelenastranka.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. maja 2024. Pridobljeno 8. maja 2024.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Manca_Košir&oldid=6679447«