Teverga

Teverga Teberga
Občina
Zastava Grb
Teverga Lega v Španiji
Koordinati: 43°08′42″N 6°07′13″W
Država	Španija
Avtonomna skupnost	Asturija
comarca	Oviedo
Upravljanje
• Župan	Adrián Gayo Rodríguez (Združena levica Asturije)
Površina
• Skupno	168,86 km2
Nadm. višina	1,983 m
Prebivalstvo  (1. januar 2025)
• Skupno	1.495
• Gostota	8,9 preb./km2
Spletna stran	www.aytoteverga.org

Kolegijska cerkev sv. Petra v La Plazi

Teverga (asturijsko Teberga asturijska izgovorjava: [teˈβeɾ.ɣa]) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na južnem delu osrednje Asturije, na meji Leona, približno 36 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na Grado in Yernes y Tameza, na severoovzhodu na Proazo, na severozahodu na Belmonte de Miranda, na jugozahodu na Somiedo in na jugovzhodu na Quirós. Na jugu meji na San Emiliano v Leonu. Središče občine je v La Plazi.

2013 je dobila Nagrado zglednega naselja Asturije (špansko Premio al Pueblo Ejemplar de Asturias, asturijsko Premiu al Pueblu Exemplar d'Asturies).

Zgodovina

Zobrova podoba, ki so jo odkrili v občini

Ulica v Tevergi

Prve sledi človeške prisotnosti v Tevergi so iz neolitika, o čemer pričajo gomilna grobišča, ki so jih odkrili v Cueiru, Santi Cristini, Sobii in Cordalu. V Abrigosu in Fresnedu (asturijsko Fresnéu) so našli reze v jamah iz bronaste in železne dobe (50 podob), katerih pomena še niso mogli rešiti, čeprav nekatere podobe so zelo jasne, ker upodobije koze in druge živali ali antropomorfna bitja, medtem ko so druge podobe značilne geometrične oblike. Na gorah La Peña, La Cogonilla, La Cogolla in Castillo de Trescuro so bila gradišča, ki jih je ustanovila kultura Castro. Ohranjeno je nekaj odsekov rimske ceste na Camínu de la Mesi in so našli kovance s podobo cesarja Avgusta. Poleg tega so prišli različni naseljenci iz juga v današnjo Tevergo do srednjega veka.

Med 10. in 13. stoletju so darovali več zemljišč in objektov v Tevergi stolni cerkvi v Oviedu, o čemer pričajo listine, ki so prvi dokumenti, ki omenijo občino. Rudarstvo se je začelo že v 12. stoletju v Tevergi, zato je nastala občina eden najbolj razvitih krajev srednjeveške Španije, kar je služilo kot vzorec za druge občine v državi. V 14. in 15. stoletju je zastajalo gospodarsko življenje zaradi slabih letin in kuge ter so se namnožile lokalne razprtije med plemiči, cerkvijo in kmeti. V drugi polovici 15. stoletja je vzcvetelo kmetijstvo, kar je pospešilo prirastu prebivalstva.

Cerkvena oblast nad Tevergo je bila ukinjena 1579, ko je Filip II. Španski izlastil skoraj v vsej Asturiji cerkvene lasti s papeškim dovoljenjem, da bi napolnil kraljevo blagajno, ki so jo izčrpale Filipove nenehne vojne. Le plemiška družina Miranda je uživala posebne predpravice, ki je posedovala dolino Valdecárzana. 1672 je kralj Karel II. Španski daroval naslov markiza družini. Družina je 1834 izumrla, tako je bila ukinjena tudi ta oblast v Tevergi.

Občani so se trdo borili proti francoskim zasednikom v španski vojni za neodvisnost, ki so jih tudi premagali. 1827 so uspešno obvarovali samostojnost občine, sklicujoč na pravice, ki so jih dobili še v srednjem veku od leonskega kralja Bermuduja III..

V asturijski oktobrski revoluciji 1934 so revolucionarji občine zavzeli vojašnico španskega orožništva v Tevergi. V španski državljanski vojni je nastala posebna fronta v okolici na planini Alto Ventana, kjer so potekali boji med nacionalisti in republikanci med avgustom 1936 in oktobrom 1937.

V 20. stoletju je industrializacija pospešila rudarstvo, tako se je v veliki meri razvijalo gospodarstvo Teverge, kjer so odprli 50 rudnikov. Panoga je začela upasti od 70. 20. stoletja, zaradi tega se je veliko mladih preselilo v druge kraje Asturije. Od takrat je občina izgubila skoraj 60 % svojega prebivalstva.

Geografija

Prelaz Ventana pozimi

Gozd v Tevergi

Medvedova steza

Na severnem in severozahodnem delu se nahaja apnenec. Na jugu, v prelazu Ventana, na meji Leona je relief nastal v karbonu. Na zahodu je tla sestavljena iz silurskega skrila, deloma iz kvarcita. V Garrafi, Trobaniellu in Calladi je mešana, iz silurja, devona in zgornjega karbona.

Klanci so zelo strmi, ki se nahajajo nad tri zelo globokimi dolinami (Valdesampedro, Valdesantibanes in Valdecárzana), kjer živi večina prebivalstva. Doline so obdane z vrhovi gorovij Sobia, Carroceda, La Mesa, Peña Cruzada in Santa Cristina ter prelaza Marabio (asturijsko Marabiu). Na južnem delu vrhovi presežejo nad 2000 metri kot La Ferreirua, Piedras ali Las Navariegas.

Vsaka dolina ima svojo reko, ki nosijo ime po dolinah. Reka Valdesampedro (ali Páramo) ima pritok Magdalena. Potok Vigidel je pritok Valdecarzane. Valdesantibáñez ima tri pritoke, Taja (asturijsko Taxa), Riomayor in Estopo. Z združitvijo rek Valdesantibáñez in Valdecarzane nastane reka Teverga v Samartínu.

V dolinah je podnebje milo in ugodno, poletja so suha in topla. Na planinah temperatura močno upada in pozimi pogosto sneži. Na najglobokejših področjih, kjer so pašniki je zelo pogosta megla.

Na višavi 800 in 1500 metrov so bukovi gozdovi, medtem ko na nižjih področjih kostanji, hrasti, jeseni in lešniki. Ob rekah in potokih se nahajajo črna jelša in vrbe.

Živalstvo Teverge je bilo nekoč zelo bogato, od takrat pa je izgubila več vrst. Danes živijo na območju divji prašič, zajec, srna, detelj, volk in medved. Kantabrijski rjavi medved je posebna zaščitena vrsta, ki so mu posvečali gozdno učno pot Medvedova steza (špansko Senda del Oso, asturijsko Sienda del osu) poleg stare železnice.

Gospodarstvo

Od takrat, ko je industrija zatonila, se je povečala vloga živinoreje, ki trenutno zaposluje 57 % prebivalstva, čeprav se mora boriti za ohranitev svojega položaja. Ima glavno vlogo proizvodnja govedine. V občini vzgajajo tradicionalno asturijsko pasmo asturijsko dolinsko govedo, ki ima kakovostno meso. V kmetijstvu pridelujejo predvsem za lastno rabo.

Čeprav še deluje nekaj rudnikov v Tevergi, ampak je samo 6 in pol % zaposleno na tem področju.

V storitvenem sektorju je razmerje zaposlenosti 36 in pol %. Lokalni turizem lahko izkorišča naravne lepote ter kulturne, gastronomske in narodopisne ponudbe. Glede tega ima velik pomen Medvedova steza.

Kultura

Prazgodovinski muzej

Po Medvedovi stezi gredoč lahko občudujejo obiskovalci očarljivo pokrajino Teverge, Proaze, Quirósa in Santa Adriana. Ta pot je ustrezna tudi kolesarjenju. Druga znana naravna lepota je kraška jama Huerta v Fresnedu, ki jo je možno obiskovati le s poklicnim spremljevalcem.

24. marca 2007 so odprli v Tevergi Prazgodovinski park, v katerem je poseben Asturijski paleontološki muzej Jurassic (asturijsko Muséu del Xurásicu d'Asturies, špansko Museo del Jurásico de Asturias).

Najstarejša stavba Teverge je kolegijska cerkev sv. Petra, ki je bila zgrajena 1096 v romanskem slogu, čeprav ta slog zrcali kastilijske značaje in se razlikuje od drugih romanskih cerkev Asturije. V 11. stoletju je bila zgrajena cerkev Marije Device v Villanuevi. Na ruševine stare opatije je bila zgrajena cerkev v Riellu v modernem, sodobnem slogu. Ohranjen je samo romanski obok.

Na klancu doline San Pedra so ohranjene še ruševine gradu Alesga, ki so ga gradili v poznem srednjem veku na mestu rimske trdnjave.

V Tevergi sta dve pomembni palači: dvorec Quiñones Valcárce v Campiellu iz 16. stoletja in dvorec Miranda-Flórez proti Marabiu iz 17. stoletja. Palača markiza v Valdecarzani leži v ruševinah.

Na pašnikih (asturijsko braña), kjer so nekoč govedarji pasli svoje črede, je ohranjeno veliko teitujev, ki je najlepši primer asturijskega kmečkega stavbarstva.

Galerija

• 
  Stara koča na pašniku pri prelazu Ventana
• 
  Praznik Naše gospe v Cébranu
• 
  Asturijski križ na romarski kapeli sv. Ane na meji Yermesa i Tameze, Teverge in Proaze
• 
  Cerkev Marije Device v Villanuevi
• 
  Notranjost cerkve Device Marije v Villanuevi
• 
  Notranjost kolegijske cerkve sv. Petra
• 
  Replika jamske podobe v Prazgodovinskem muzeju Teverga
• 
  Hiša Álvarez-Prida v Fresnedu

Znane osebnosti

• Xosé Lluis García Arias, prvi predsednik Asturijske jezikovne akademije
• Adrián López Álvarez, nogometaš
• Alberto Cardín, antropolog in zagovornik pravic homoseksualcev v Španiji